To je moja pot do tega kar sedaj počnem; do zanimanja za gibanje, prehrano, ljudi, čustvovanje, navade, vzorce in delovanje.

Zakaj smo na neki poti, kaj nas privede do navad, ki jih imamo, do znanj, interesov, spoznanj.

Življenje!

Moja strast gibanja, spoznavanja telesa, uma, prehrane je prišla iz velike BITKE.

Dolgoletne bitke – prehranske motnje.

Vsakodnevni boj s hrano, telesno podobo in notranjimi demoni je bil zahteven izziv. Nizka samopodoba in občutek, da nikoli nisem dovolj dobra, sta bila moja stalna spremljevalca.

Skriti sram po vsakem obroku, nenormalna krivda in občutek, da sem izgubila nadzor, so bili del mojega vsakdana.

Pozneje sem spoznala, da prehranska motnja ni zgolj vprašanje hrane.

Gre za boj s čustvi, z nenehnim iskanjem nadzora in hkrati občutkom izgube le-tega.

Perfekcionizem h katerem sem se preganjala je dodatno krepil ta začarani krog, kjer sem se trudila doseči nek nedosegljiv ideal, v bistvu sploh nisem vedela kaj; suha sam suha sem želela biti.

Zakaj? Da bi ugajala, da bi bila sprejeta.

Zakaj? Iz otroštva sem nosila to v sebi, to željo biti sprejet, biti dober, priden, vreden. SE dokazati, da zmorem, da zmorem imeti kontrolo nad vsem, tudi svojim telesom. A zgodilo se je kontra, vse je šlo povsem iz kontrole.

Ko sem se začela resnično bati, da bom resno zbolela, morda celo umrla in je vse skupaj že tako zelo obremenjevalo zraven življenja mame, poslovne ženske, žene – sem rekla STOP. Nekaj bo potrebno narediti, ukreniti, tako ne moreš naprej.

In začela sem razumeti, da ozdravitev ne bo enostavna pot. Zahtevala je iskreno soočenje s svojim življenjem, s svojimi mislimi, čustvi in vzorci vedenja, vzgojo, travmami, načinom življenja, demoni.

Na pot sem se odpravila sama. Začela sem brati knjige, poslušati predavanja na to temo, se vključevala v skupine, začela z novimi navadami, predvsem meditacija je tista, začela sem govoriti o tem. Začela sem se zavedati sama sebe in svojih čustev, kdaj kako in zakaj reagiram in kaj je posledica – hrana.

Sprejetje in razumevanje same sebe sta ključna koraka na poti k ozdravitvi. Vsak dan je nov izziv, a s podporo in sprejemanju v svoje življenje novih, dobrih navad je prav vse možno.

S to objavo želim poudariti, da so prehranske motnje globoko zakoreninjene v duševnem svetu posameznika. Pomembno je, da o teh temah govorimo brez sramu in stigma, ter da ponujamo sočutje tistim, ki se soočajo s tem bojem.